APDEJT.si

V Nemčiji je izbruhnila ostra razprava o prihodnosti socialne države, potem ko je bavarski premier Markus Söder (CSU) zahteval ukinitev državljanske plače za ukrajinske begunce in pozval Nemce k večjemu delu. Predlogi vključujejo tudi zmanjšanje socialnih prejemkov. Medtem kritiki, kot je Sarah Yolanda Koss, trdijo, da gre za navidezno debato, ki ne rešuje temeljnih problemov.

Nemška Krščansko-socialna unija (CSU) je predlagala, da se ukrajinskim moškim, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni, odvzame denarna socialna pomoč (Bürgergeld). Stranka jim želi ponuditi izbiro med delom v Nemčiji in služenjem vojaškega roka v Ukrajini. Poročila navajajo, da naj bi v Nemčiji bivalo med 150.000 in 300.000 ukrajinskih moških v vojaško sposobni starosti, od katerih naj bi jih skoraj polovica prejemala omenjeno pomoč.

V Nemčiji se pojavljajo pozivi k prekinitvi socialnih prejemkov za ukrajinske moške, ki so vpoklicani v vojsko, a so namesto služenja v domovini ostali v tujini. Krščansko-socialna unija (CSU) in njen zunanjepolitični strokovnjak Stefan Mayer menijo, da bi morali ti moški bodisi delati v Nemčiji bodisi se boriti v Ukrajini. Bild poroča, da več kot 150.000 ukrajinskih moških, ki so vojaški obvezniki, v Nemčiji mesečno prejema 882 evrov socialne pomoči.

Članek iz češkega Dnevnika raziskuje položaj ukrajinskih beguncev na Češkem, natančneje, koliko jih dela, koliko zaslužijo in kakšen je njihov prispevek k češkemu gospodarstvu. Ta tema ostaja občutljiva, saj se ob dejstvih pojavlja veliko napačnih informacij. Vzporedno s tem pa poljski mediji poročajo o kritični potezi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi s kršitvijo simbolične norme oslabil neodvisnost protikorupcijske službe. Ta dejanje naj bi postavilo pod vprašaj nadaljnjo evropsko pot Ukrajine, ki je edino upanje za ukrajinsko družbo.

Po skoraj treh letih in pol vojne v Ukrajini, ki se je začela z rusko invazijo, se okoli 120.000 ukrajinskih beguncev, ki so našli zatočišče na Nizozemskem, sooča z vse večjimi težavami pri vrnitvi domov. Mnogi se bojijo, da jih bodo v Ukrajini obravnavali kot strahopetce. Kljub temu, da tega vsi ne izražajo odkrito, je to mnenje, ki ga delijo mnogi. Težave pri vrnitvi so povezane tudi s strahom pred stigmatizacijo in trajnim "pečatom" begunca, kar otežuje njihovo reintegracijo v družbo. Za Viktoriio, Natalijo, Hanno in Svitlano, kot tudi za tisoče drugih, vrnitev v domovino ni enostavna.

Kljub visokim stroškom in jezikovnim oviram sta Ukrajinki Julija Nikolaev (19) in Sofiia Onyshchenko (17) uspeli premagati izzive in si ustvariti življenje na Nizozemskem. Julija je izrazila ljubezen do države in željo, da bi tam ostala.

Rusija izvaja kampanjo dezinformiranja na Poljskem, pri čemer uporablja spletne strani in bloge, ki se predstavljajo kot novinarski viri, za širjenje lažnih novic o "ukrajinski kriminaliteti". Posebej izpostavljena je stran ukro.watch, ki naj bi "spremljala zločine Ukrajincev", vendar je dejansko orodje ruske propagande, ki prikazuje Ukrajince kot grožnjo Poljski. Avtor te strani naj bi bil Poljak s povezavami z ruskimi obveščevalnimi službami. Podobni narativi se širijo tudi drugod. Poleg tega se je pojavila zaskrbljenost glede finske organizacije Fenix Finland, ki je nudila psihološko pomoč ukrajinskim beguncem, saj obstaja sum njenih povezav z ruskimi obveščevalnimi službami.

Kontaktn center Diecézne charity České Budějovice je po dveh letih zaključil projekt svetovanja za ukrajinske begunce. V njem je delovala tudi Ukrajinka Iryna Pidkuiko, ki je spregovorila o svojem begu iz vojno prizadete države in začetkih v Češki republiki, pri čemer je poudarila pomen učenja češkega jezika za vse begunce. Medtem se pojavljajo težave pri zaposlovanju Ukrajincev v Češki republiki, saj nekatere firme in agencije nezavedno kršijo zakon, ker zaposlujejo Ukrajince s statusom začasne zaščite, katerih vizumi potečejo brez opozorila, kar lahko povzroči nezakonito delo.

Ruska propaganda nadaljuje s širjenjem lažnih informacij, da ukrajinske oborožene sile domnevno minirajo trupla svojih mrtvih vojakov in njihove osebne predmete. Še posebej se širi zgodba ruskega vojaka, ki trdi, da ruska stran ne pregleduje trupel padlih ukrajinskih vojakov.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Nemški časnik Die Welt je pohvalil Češko kot zgled za integracijo ukrajinskih beguncev, pri čemer izpostavlja, da je država bravurozno obvladala prihod velikega števila Ukrajincev. Članek navaja, da bi lahko Češka služila kot vzor Nemčiji. Kot razlog za uspešno integracijo navaja tudi bližino češkega in ukrajinskega jezika.

Policisti so v Kamniku med 10. in 15. novembrom 2025 obravnavali prometno nesrečo z manjšo materialno škodo, kjer udeleženci niso potrebovali policijskega poročila. Poleg tega so preiskovali namerno poškodovanje vozila. V ločeni zadevi so obravnavali tudi problematiko ukrajinskih beguncev, tatvine in primer gorečega olja.

Nemčija bo 1. julija 2026 uvedla nova pravila za izplačilo pomoči ukrajinskim beguncem, ki pa bodo veljala retroaktivno od aprila 2025. O tem je poročal časopis Bild.

V Brăili v Romuniji so aktivirali rdeči alarm za posredovanje, potem ko je avtobus s 24 potniki, med katerimi so bili ukrajinski državljani, zdrsnil s ceste in končal v jarku. Do nesreče je prišlo na Calei Galaţi v občini Brăila.

Študija v Nemčiji je analizirala, kako se več kot 6.000 ukrajinskih beguncev vključuje v nemško družbo in kako jim uspeva na trgu dela. Raziskava ponuja vpogled v njihove izkušnje in izzive pri integraciji.

Iryna Wereszczuk, podpredsednica ukrajinske vlade, je med obiskom v Varšavi izrazila prepričanje, da se bodo Ukrajinci začeli vračati v domovino. Ob tem je opozorila, da jim v tujini ni lahko, zato je pozvala k pripravi ukrajinskega sistema socialne podpore, ki bo vključeval začasna bivališča, humanitarno, medicinsko in socialno pomoč. Njene izjave so sprožile odzive glede domnevno težkega položaja Ukrajincev na Poljskem.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je označila odziv držav članic Evropske unije na zaskrbljenost Budimpešte zaradi napadov Kijeva na naftovod "Družba" in posledične motnje v dobavi energije Madžarski kot "nerazumen". Zaharova je izrazila presenečenje nad tem, da naj bi Madžarska sploh imela pravico do izraza svoje zaskrbljenosti.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Bavarski premier Markus Söder je v televizijskem intervjuju zahteval ukinitev socialne pomoči za ukrajinske begunce, kar je sprožilo kritike, tudi znotraj lastnih vrst. CDU-politik Radtke je Söderju očital populizem in uporabo "tatuja na trtici nemške politike". Ukrajinski veleposlanik se je medtem zahvalil nemškim davkoplačevalcem za podporo. CDU-jev socialni odbor je Söderjeve zahteve označil za "markirantske".

V Nemčiji poteka razprava o tem, zakaj veliko ukrajinskih beguncev prejema Bürgergeld (državno pomoč) namesto da bi delali. CSU-jev voditelj Markus Söder predlaga ukinitev te pomoči za Ukrajince. Študije kažejo, da višina plače in socialni stiki v Nemčiji igrajo pomembnejšo vlogo pri zaposlitvi ukrajinskih beguncev, kot pa sama višina socialne pomoči. Nekatere študije poudarjajo, da mnogi Ukrajinci ne delajo, ne zato ker jim je Bürgergeld dovolj, ampak zaradi drugih dejavnikov.